11/08/2026
Mogoče mir sploh ni to, kar si pogosto predstavljamo pod besedo mir. Tišina. Počasnost. Predvidljivost. Čim manj dogajanja, čim manj sprememb, čim manj stvari, ki bi nas lahko vrgle iz ravnovesja. Včasih je mir lahko tudi polno življenje. Veliko gibanja, novih izkušenj, spontanosti, ljudi, smeha, sprememb in trenutkov, ko nimaš pojma, kaj bo sledilo. Pa je znotraj vsega tega v tebi mir.
Zanimivo je, da lahko tisto, kar smo si ustvarili v imenu miru, zelo hitro postane zastalost. Enaki dnevi, enaki ljudje, enake poti, enaki odzivi, čim manj tveganja in čim manj neznanega. Vse je varno, poznano in pod nadzorom. In ker nič posebej ne vznemirja našega notranjega sveta, temu rečemo mir. V resnici pa smo mogoče samo odstranili vse, kar bi nas lahko premaknilo. In prav v takšnih situacijah lahko hitro postanemo notranje nemirni.
Mir zame zato nima toliko opraviti s količino dogajanja okoli človeka. Veliko bolj s tem, koliko notranjega boja ustvarja ob tem, kar se dogaja. Pa sploh ni pomembno, kaj se dogaja. Lahko sediš v popolni tišini in si v sebi v kaosu. Lahko pa stojiš sredi življenja, ki se ves čas nepredvidljivo premika, in se v njem počutiš popolnoma spokojno.
Mir je sposobnost, da ostaneš v sebi, ne glede na to, kaj se dogaja. Da za svoje notranje ravnovesje ne potrebuješ življenja, v katerem je vse predvidljivo, urejeno in pod nadzorom. Ker življenje po svoji naravi ni statično. Premika se, spreminja, preseneča in ruši naše predstave. In mogoče je veliko globlji mir ravno v tem, da se znaš premikati skupaj z njim.
Če tudi ti iščeš več notranjega miru sredi vsega, kar ti prinaša življenje, lahko del odgovorov poiščeva tudi skozi Nadčutno branje duše.
Več informacij najdeš na spletni strani ali mi piši v ZS.