18/08/2024
Pred dnevi sem že namenil zapis staršem šoloobveznih otrok o tem, da podprete svoje otroke na začetku šolskega leta, si vzamete čas za njihova čustva.
V današnjem zapisu pa bi se bolj posvetil vam očetom in kako lahko vi podprete svojega otroka, ko se v šoli sooča s stiskami.
Zakaj ravno vam očetom?
Ne bi znal točno definirati kdaj se je izgubila prava vloga očeta v otrokovem šolanju/izobraževanju v današnji družbi, zelo pomembno pa se mi zdi, da se je začnemo ponovno zavedati. Ja, lahko boste dejali, da svojim otrokom stojite ob strani, jih podpirate, jim pomagate, ... To vse je super, kaj pa storite, ko se vaš otrok sooča s stisko v šoli ali s stisko povezano s šolskimi obveznostmi? Kako jim pomagate ali poskušate pomagati? Jih samo navidezno pomirite, minimizirate njihovo stisko in ji ne posvečate posebne pozornosti z besedami: "Ah, saj se je tudi meni kaj takega dogajalo v šoli, pa je šlo mimo."
Mogoče se sprašujete zakaj pripisujem tako pomembno vlogo ravno vam očetom in ne mamam, ki se v večini primerov ukvarjajo s tem? Iz preprostega razloga.
Otrok je namreč večino osnovnošolskega šolanja v vaši očetovi energetski matrici, zato ni vseeno kakšni so vaši spomini in vaše doživljanje vašega osnovnošolskega šolanja. Pred uvedbo devetletne osnovne šole so otroci vstopali v osnovno šolo s sedmim letom. Ja točno na mejniku, ko so tudi vstopili v vašo očetovo energetsko matrico v kateri nato ostanejo nekje do 12 leta. Vstop v energetsko matrico očeta pomeni, da vaš otrok na nezavedni ravni čuti kako se počutite, kaj doživljate, mogoče celo vaš stres in stiske, ki se jih tudi sami ne zavedate. Njegove reakcije, počutje in obnašanje so povsem prilagojene temu. Začnite opazovati svojega otroka, ko ste slabe volje ali ko ste dobre volje, mogoče, ko vas kaj skrbi. Tudi, če se trudite, tega ne boste mogli skriti pred njim, ker je to na nezavedni ravni. Iz njegovih reakcij boste lahko hitro razbrali, da se sam počuti enako kot vi, četudi se tega sploh ne zaveda in velikokrat tega tudi sploh ne zna ubesediti. Lahko se vam celo dogaja, da ima izbruhe, ki si jih sami želite, da bi se osvobodili, pa si tega ne upate dati ven iz sebe na tak način.
No, če se sedaj vrnem nazaj k temi, ki sem vam jo želel dane osvetliti.
Kaj kot oče storite, ko vam otrok zaupa, ali sami opazite, da je v stiski, ki je povezana s šolo?
Ne se bati, ne bom pisal, kaj vse morate in kaj vse bi bilo dobro, ker je vse kar rešujemo z zunanjimi intervencijami, samo sekundarni korak, ki na primarni ravni ne reši stiske otroka na čustvenem nivoju. Lahko otrokovo stisko na kratek rok ublaži, prestavi za nekaj časa, vendar dokler je čustveno ne razrešena, se bo vračala spet in spet v novih oblikah in na drugačne načine. saj poznate rek: Drugo okolje, drugi igralci, enaki problemi.
Kaj torej storiti?
Pomislite kaj ste vi kot otrok pri točno teh letih doživljali ali doživeli v šoli in se vam je globoko vtisnilo v spomin, vas prizadelo, se vas dotaknilo? Ste občutili kakšno krivico, se niste imeli možnosti postaviti zase ali ste se hoteli in ste bili nadvladani z avtoriteto? To so vse spomini, ki jih na nezavedni ravni nosite s sabo.
Torej otrok, ko je v vaši energetski matrici, ni "obremenjen" samo z vašim trenutnim razpoloženjem, ampak tudi z vašimi spomini, ki ste jih pisali točno pri tej starosti. Če povem bolj nazorno je otrokova stiska, ki jo doživi v šoli, ko je star recimo 9 let, lahko in tudi najverjetneje odraz dogodka, ki ste ga doživeli sami pri 9-ih letih. Lahko se tega dogodka ne spomnite več, ker ste ga potisnili globoko vase, lahko se ga spomnite bežno, vsekakor pa, če je ostal v vas spomin z grenkim priokusom, tega čustveno kot otrok niste uspeli predelati in se je sedaj ta travma zbudila pri vašem potomcu. Zato je zelo priporočljivo, da se kot oče v takih primerih aktivno vključite v pomoč otroku vsaj na tak način, da poiščete v sebi ta spomin, se pomirite z njim, ga razrežite, saj boste s tem na nezavedni ravni to breme odvzeli tudi vašemu otroku.
V šoli sem kot učitelj in pozneje tudi kot ravnatelj bil velikokrat priča situacijam, da se ali očetje niso hoteli vključevati v reševanje težav, ki so jih imeli njihovi otroci ali so bili celo odklonilni, ker to naj šola reši sama, saj je problem v šoli. Pri takem razmišljanju se je potrebno zavedati, da dragi očetje, z ne vključevanjem delate največjo škodo svojemu otroku in to ravno v najobčutljivejših letih, ko iz otroka postaja samostojna odgovorna osebnost. Težava, ki se je sedaj pokazala pri otroku ima lahko izvor v vas, zato je tako pomembno, da ste aktivni v procesu reševanja. Verjamem, da, ko vsaj malo snamemo svoj moški ego in se vključimo v reševanje stiske otroka, četudi nam je neprijetno, nerodno ali se počutimo nelagodno, se zunanja težava, ki je nastala v šoli hitro razreši in razmere se spremenijo. Vse preveč krat sem namreč v svoji šolski praksi bil priča, da so se stvari zanikale, reševale z očetovsko avtoriteto, na nek način na silo ali ni bilo pripravljenosti do trenutka, da so težave res narasle do skoraj neobvladljivih situacij, ki so bile nevarne za otroka in okolico.
Kaj torej storiti in kako podpreti otroka?
Tako, da delate na sebi. Vse drugo bo potem samo posledica vašega dela in vaših odločitev. Kar rešite vi pri sebi, rešite za vse prihodnje rodove.
No, pa da ne boste mislili, da so vse otroške šolske stiske, odraz vaših stisk, naj vas pomirim, da govorim o stiskah, ki so globlje, dolgotrajnejše, ko se na primer na koncu pojavi želja otroka, da ne gre v šolo, ali da je odklonilen do določenega učitelja, predmeta, je negativen lik in to mu ustreza, ali izvaja kakršno koli drugo nasilje nad sošolci.
Z današnjim zapisom sem želel osvetliti zavedanje, da je očetova prisotnost v času osnovnega šolanja otroka zelo pomembna, mogoče celo bolj pomembna kot si predstavljate.
Otroku ni pomembno ali ima vsako leto novo šolsko torbo in najboljše učne pripomočke, če ga seveda niste tako naučili.
Pomembno mu je, da ste tam, da ste resnično tam, ko vas rabi.
Torba zdrži več let, če pa ne, pa kupite novo, ko se strga, če pa vas ni zraven, je zamujeno nekaj, kar ni mogoče nikoli več nadomestiti. Kaj pa je vse to, pa mogoče kdaj drugič.
Srečno tudi vam v novo šolsko leto in bodite prisotni.
